Generalni konzulat RS Trst /Novice /
20.05.2019  

20. MAJA DRUGIČ OBELEŽUJEMO SVETOVNI DAN ČEBEL

 

Slovenija in z njo ves svet danes, 20. maja,  drugič obeležuje svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila 20. decembra 2017, in je plod sodelovanja med Čebelarsko zvezo Slovenije kot pobudnico ter Republiko Slovenijo. Razglasitev predstavlja enega največjih diplomatskih uspehov Slovenije nasploh. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo v luči globalne odprave lakote.

  • Pomen čebel in opraševalcev na splošno

    Čebele in ostali opraševalci so nepogrešljivi z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika. Poleg opraševanja so čebele vir dohodka za več kot dve milijardi kmetov, pomembno prispevajo k prehranski varnosti, preprečevanju lakote, ohranjanju raznolikega ekosistema ter prispevajo k uresničevanju trajnostnih razvojnih ciljev. Opraševanje je pomembno tudi za druge rastline, ki se uporabljajo za biogoriva, vlakna, zdravila, krmo in gradbene materiale. Na ta način se ohranjajo in generirajo številna nova delovna mesta.

Zaradi intenzivnega kmetijstva, bolezni, množične uporabe fitofarmacevtskih sredstev in podnebnih sprememb so čebele in drugi opraševalci vse bolj ogroženi. Svetovni dan čebel je tako priložnost za stroko, politiko, gospodarstvo in širšo javnost, da skupaj aktivno konkretno delujejo pri ohranjanju čebel, razvoju čebelarstva, trajnostnega razvoja in ohranitve biotske raznovrstnosti ter začrtajo tiste aktivnosti, ki zagotavljajo preživetje čebel in ljudi.

  • Pomen čebel in opraševalcev za okolje

    Na našem planetu živi okoli 20.000 različnih vrst čebel, od katerih nam je najbolj poznana medonosna čebela. So izjemnega pomena za ohranitev naravnega ravnovesja, h kateremu prispevajo z opraševanjem rastlin. Z zagotavljanjem ekosistemske storitve križanja nesorodnih rastlin skrbijo za reprodukcijo in biotsko raznovrstnost številnih vrst gojenih in divjih rastlin. Opraševalci so tudi dober bioindikator razmer v okolju. Preko opazovanja njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ugotovimo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je potrebno ukrepati. V zadnjem času so vse bolj ogrožene.

  • Opraševalci in opolnomočenje žensk na podeželju (osrednja tema letošnje obeležitve)

    V državah v razvoju, kjer je preživetje malih pridelovalcev in družinskih kmetij bistveno bolj odvisno od kmetijstva v primerjavi z razvitimi državami, so opraševalci in brezplačna storitev opraševanja potreben pogoj za raznolik in bogat pridelek. Ključno vlogo pri zagotavljanju, da ta pridelek nahrani družino oziroma celotno skupnost pa odigrajo ženske. Brez njihovega skrbnega upravljanja z družinskim dohodkom in viri, bi bila prehranska varnost številnih družin resno ogrožena. Ne glede na njihov pomemben doprinos, ostaja odprava neenakosti in ovir pri dostopu do naravnih in proizvodnih virov ter znanja izziv, ki ga posebej naslavlja tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Zato je opolnomočenje žensk in čebelark nepredstavljiv razvojni potencial, še posebej na področju trajnostnega kmetijstva in razvoja podeželja ter proizvodnji raznolike in kakovostne prehrane.

  • Raziskave in inovacije

    Za prihodnji razvoj tega področja, tako kot za razvoj kmetijstva in pridelave hrane na splošno, bodo ključnega pomena raziskave, inovacije, izobraževanje in prenos znanja. Za ohranitev in zaščito opraševalcev ter trajnostni razvoj čebelarstva bodo ključnega pomena uvajanje novih (zelenih) tehnologij, spremljanje stanja čebel in drugih opraševalcev ter zagotovitev potrebne diagnostike čebeljih bolezni za ugotavljanje vzrokov slabega razvoja ali celo odmiranja čebeljih družin in drugih opraševalcev, stalno izobraževanje o ukrepih za preventivo in zatiranje bolezni in škodljivcev ter zagotovitev takojšnjega in pravočasnega odziva nanje.

  • Kaj je Slovenija (MKGP) naredila za čebelarstvo v zadnjem letu dni

  • Ministrstvo bo na predlog ČZS podalo pobudo Evropski komisiji za spremembo direktive EU o medu glede označevanja mešanice medu po poreklu.

  • V letu 2018 se je vzpostavila Slovenska čebelarska akademija, ki spodbuja prenos znanja na področju čebelarstva v Sloveniji in mednarodnem prostoru.

  • MKGP pripravlja strateški načrt za izvajanje Skupne kmetijske politike – resolucijo Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021, v katero bodo vključeni tudi predlogi ukrepov za zmanjšanje ogroženosti čebel in divjih opraševalcev.

  • Marca 2019 je MKGP posredovalo Evropski komisiji nov triletni evropski program ukrepov na področju čebelarstva za obdobje 2020-2022, ki ga je pripravilo v sodelovanju z delovno skupino strokovnjakov s področja čebelarstva.

  • V okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 je ministrstvo v letu 2019 podprlo tri projekte na področju čebelarstva v skupni vrednosti 304.000 EUR.

  • Ministrstvo je maja 2018 sprejelo Program ukrepov za zmanjšanje ogroženosti čebel in ostalih opraševalcev s ciljem, da se vzpostavi in ohrani številčno primerne populacije medonosnih čebel ter ohrani številčnost in pestrost populacij divjih opraševalcev ter Program razvoja odličnosti na področju čebelarstva.

  • V letu 2018 je MKGP pri projektih ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« izbralo projekt Ugotavljanje škod v čebelarstvu; cilj je metodologija ocenjevanja škod v čebelarstvu ki so posledica izpada medenja, pripraviti predloge ukrepov za preprečevanje škod in zmanjšanje izpada dohodka v čebelarstvu ter preučiti možnosti načinov zavarovanja škod v čebelarstvu.

  • V zvezi s težavami s sistemom pašnih redov v čebelarstvu in konflikta interesov med čebelarji je MKGP v okviru sestankov s predstavniki čebelarjev dogovorilo, da bo sistem pašnih redov opredeljen v novem Zakonu o živinoreji, ki je v pripravi.

  • Ministrstvo se intenzivno usklajuje z Ministrstvom za finance glede povračila  trošarin za energente čebelarjem, ki jih porabijo za prevoz in oskrbo čebeljih družin.

  • Ministrstvo podpira pobudo Čebelarske zveze Slovenije za pripravo poklicnega standarda in kataloga strokovnih znanj za apiterapevta/apiterapevtko, zato je pobudo odstopilo v presojo Področnemu odboru za zdravilstvo in socialo.

  • Ministrstvo se glede predloga spremembe zakonodaje, ki bi razbremenila nosilce dopolnilnih dejavnosti s prispevkom za zdravstveno zavarovanje iz 55.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, intenzivno usklajuje z Ministrstvom za zdravje.

  • Ravno tako si MKGP prizadeva za ureditev nižje stopnje DDV za zdravila, s čimer bi bili čebelarji izenačeni z ostalimi imetniki rejnih živali, ki za zdravila za zdravljenje svojih živali plačujejo DDV po nižji, 9,5 % stopnji.

  • Poleg tega je leta 2019 ministrstvo zaradi strokovnih dopolnitev sprejelo spremembo rejskega programa za kranjsko čebelo.

  • Dopolnili smo Pravilnik o medici in peneči medici, ki je bil posredovan tudi v notifikacijo.

Poleg naštetih ukrepov je Vlada RS 9. 5. 2019 sprejela Načrt aktivnosti za projekt svetovni dan čebel do leta 2022, s katerim želi Slovenija zadržati pozornosti ter krepiti ozaveščanje in informiranje slovenske in mednarodne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev. Med prednostnimi nalogami bodo krepitev ozaveščanja o pomenu čebel in divjih opraševalcev, vzpostavitev ukrepov za zmanjšanje ogroženosti medonosne čebele in divjih opraševalcev ter krepitev promocije svetovnega dne čebel, slovenskega čebelarstva in Slovenije v svetu.

  • Pomembnejše aktivnosti ob letošnjem svetovnem dnevu čebel

  • Nacionalna obeležitev SDČ bo na dan slovenskega čebelarskega praznika. Letošnji, že 17. čebelarski praznik Slovenije in hkrati drugo praznovanje svetovnega dne čebel bosta potekala pri Gradu na Ravnah na Koroškem, v soboto, 18. 5. 2019.

  • V Državnem zboru RS v ponedeljek, 20. 5., pripravljajo okroglo mizo na temo čebel, na kateri bodo sodelovali predstavniki Čebelarske zveze Slovenije, državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša, predstavniki društva Urbani čebelar, predsednica švicarskega Nacionalnega sveta Marina Carobbio Gusceti in s čebelarstvom povezan švicarski umetnik Marcus Imhoof. Okroglo mizo bo gostil predsednik DZ RS mag. Dejan Židan.

  • Osrednja obeležitev drugega SDČ na mednarodni ravni bo 20. 5. na sedežu FAO v Rimu. Ob tej priložnosti bo ministrica dr. Pivec nagovorila udeležence okrogle mize o krepitvi ozaveščenosti o vlogi čebel in opraševalcev v kmetijstvu in proizvodnji hrane, ki jo skupaj organizirata FAO in MKGP. Na okrogli mizi bodo sodelovali strokovnjaki in predstavniki različnih organizacij s področja čebelarstva. Letošnja rdeča nit praznovanja je opolnomočenje žensk skozi čebelarstvo, zato se bo ministrica ob robu dogodka srečala s predstavnicami Mednarodne zveze poslovnih in profesionalnih žensk.

  • Ob robu dogodka na FAO v Rimu želi Slovenija pomen sporočila SDČ ponesti tudi Svetemu sedežu ter Svetemu očetu podariti slovenski čebelnjak.

     

    *    *    *

    DEJSTVA IN ZANIMIVOSTI O ČEBELAH in ČEBELARSTVU (vir: SURS)

  • Pridelek medu je odvisen od vremenskih razmer

    Pridelava medu med leti precej niha. Čebelarjenje je namreč zelo odvisno od vremenskih razmer. V letu 2018 so bile te  ugodne in tako smo v Sloveniji pridelali 1.746 ton medu, kar je 10 % več od povprečja zadnjih desetih let.

     

  • Kam izvažamo kranjsko sivko

    Slovenija je v letu 2018 izvozila za 47.000 EUR čebel, največ v države Bližnjega vzhoda in na Japonsko. V Libanon jih je  izvozila za 20.000 EUR, na Japonsko pa za 18.000 EUR. Skupni izvoz čebel se je v primerjavi s predhodnimi tremi leti več kot potrojil. 

     

  • Slovenija med drugimi članicami EU po številu panjev

    Število panjev v celotni Evropski uniji v zadnjih letih narašča, v letu 2016 jih je bilo 15,7 milijona. Od tega jih je bilo v Sloveniji 167.000 ali 1,1 %. Največ panjev v EU so v letu 2016 imeli čebelarji v Španiji, Grčiji in Franciji.

     

  • Število čebelarjev v Sloveniji narašča

    Število čebelarjev v celotni EU upada, v Sloveniji pa narašča. V zadnjih desetih letih se je povečalo za več kot 30 %.

     

  • Kolikšna površina je namenjena za čebeljo pašo

    Medovite poljščine so na primer oljna ogrščica in oljna repica, ajda in sončnice. Oljna ogrščica in repica sta bili v Sloveniji v letu 2018 posejani na skoraj 3.400 ha, ajda na 3.500 ha, sončnice pa na 300 ha. Površina z ajdo je bila skoraj trikrat večja kot v letu 2010, površine s sončnicami pa za 42 %. Površine z oljno ogrščico in repico so bile za 36 % manjše kot v letu 2010.

     

  • Ali ste vedeli, da…

…je bilo v Sloveniji leta 2016 povprečno 17 panjev na čebelarja,

…so slovenski čebelarji pridelali 31 ton ekološkega medu v letu 2017,

…je bilo v letu 2017 v Sloveniji 210 čebelarskih društev, zvez in družin.

 

 

Več informacij:

Spletno mesto svetovni dan čebel
Svetovni dan čebel FAO
Facebook stran svetovni dan čebel